Anksioznost in duševno zdravje

Naše počutje skozi dan je odvisno od vrste dejavnikov. Med njimi se skrivajo tisti, na katere lahko sami vplivamo, kot je na primer izbira hrane. Med drugim pa obstajajo tudi dejavniki, na katere stežka sami vplivamo. Eni izmed teh so kronična obolenja, ki v veliki meri prizadenejo tiste, ki so jim podvrženi. Poznamo kronična obolenja, ki se odražajo na telesu, takšna so na primer astma, diabetes ali revmatska obolenja. Poznamo pa tudi takšne kronične bolezni, ki jih navzven ne moremo videti. To so duševne bolezni, katere v naši družbi še vedno niso dovolj prepoznane in tudi ne naslovljene v zadostni meri. Zelo pomembna med njimi je anksioznost.

Kaj je anksioznost?

Ena izmed pomembnih bolezni, ki prizadene kar 5 procentov vse populacije je anksioznost. Je druga najpogostejša duševna bolezen.

Lastnosti bolezni so pojav tesnobe, strahu in nemira ob stresnih okoliščinah. Pri tem je pomembno, da lahko osebi z anksioznostjo že lažja situacija pomeni stresen dogodek. Bolezenski simptomi se pogosto pojavijo pred ali v določenih specifičnih situacijah, ko je na primer obisk nakupovalnega centra. Ta situacija je sicer za večino ljudi le normalen dnevni opravek, a takšni in podobni dogodki lahko osebam z anksioznostjo predstavljajo težko premagljivo oviro. Pri določenih osebah je lahko bolezen stalno prisotna in neodvisna od stresnih situacij. Ti ljudje potrebujejo veliko podpore in razumevanja s strani svojcev in drugih bližnjih. Največkrat je takšne hude oblike bolezni mogoče premagati s kvalitetno celostno obravnavo, tako z zdravniško, ko tudi s psihoterapevtsko pomočjo.

Anksioznost med štirimi stenami

Anksioznost spada med navzven nevidne bolezni in žal ostaja v večini primerov skrita vse do nastopa hujših težav. Ljudje z anksioznostjo namreč sprva težje razločijo med normalnim odzivom na neko situacijo in tem, kar se smatra kot bolezen. Zato tudi redko poiščejo pomoč na začetku, ko bi bila duševna težava najlažje premagljiva.

Spopadanje z boleznijo v tišini in samoti je že dolgo nekak trend in se zelo počasi spreminja. Ta podatek velja neodvisno od starostne skupine, ki jo znanstveniki proučujejo. Ugotovitve kažejo, da se osebe le stežka odločajo za zunanjo pomoč. Razlogi segajo od občutenja sramu, občutka manjvrednosti, do strahu pred nekaterimi posledicami, kot so na primer težave z zaposlitvijo.

Pogled družbe na duševne bolezni

Med ljudmi se duševne bolezni še vedno ne pojavljajo kot glavna tema odprtih pogovorov. Zavedanje o nastanku teh bolezni je nujno, da bi lahko končno odkrito spregovorili o tej tematiki. Duševne bolezni se pojavijo kot posledica hormonskega neravnovesja ali drugih procesov. Vse te procese lahko z natančnimi meritvami dokažemo oziroma izmerimo neravnovesje v telesu. Večinoma gre za genetsko prirojena nagnjenja, ki se izrazijo ob ugodnih okoliščinah. To so stresni dogodki, ki sprožijo simptome anksioznosti.

Bolniki, ki jih doletijo duševna obolenja, kot je anksioznost, so potrebni pomoči tako svojcev kot tudi širše okolice. Ponotranjiti moramo dejstvo, da so za nastanek obolenja v večji meri odgovorni procesi v telesu, na katere oboleli ne zmore vplivati. Le na ta način se bodo pričele dogajati spremembe v smeri destigmatizacije oseb, ki trpijo za anksioznostjo.

Kako se rešiti iz prijema anksioznosti?

Kdorkoli trpi ali je trpel za to hudo boleznijo, ve, da je v resnici zelo huda in trdovratna bolezen. Posledice so vidne tako na njegovem vsakodnevnem funkcioniranju kot tudi medosebnih odnosih, saj anksioznost močno zmanjša kvaliteto življenja. Poleg velikega vpliva na vsakodnevno življenje se je z anksioznostjo težko spoprijeti, saj je čas zdravljenja precej dolg. Potreben je temeljit vpogled v vsakodnevno delovanje, da lahko razumemo, kje in kdaj se simptomi pojavijo. Tega je mogoče narediti v nekaj tednih pozornega spremljanja, najbolje pod strokovnim očesom psihoterapevta.

Anksioznost je lahko v nekaterih primerih tako vseprisotna, da ne moremo reči, da so simptomi odvisni od določenih sprožilcev. Takrat pravimo, da oseba trpi za generalizirano anksiozno motnjo. Ta se zdravi poleg psihoterapije tudi z zdravili, saj je dokazano, da le ta kvaliteto življenja močno izboljšajo. Za zdravljenje se največkrat uporabljajo antidepresivi, ki imajo edini znanstveno dokazane ugodne učinke na omenjeno duševno bolezen.

Kje lahko oseba z anksioznostjo išče pomoč?

Za pomoč v stiski se je najprej potrebno obrniti na bližnje, svojce in prijatelje. Osebe, ki nam veliko pomenijo in jim lahko zaupamo so namreč prvi steber, ki ponuja oporo v teku zdravljenja duševne bolezni. Nadalje pomoč poiščemo pri svojem osebnem zdravniku, ki bo pomagal oceniti, ali oseba potrebuje zdravila ali ne. Hkrati osebni zdravnik ponudi oporo pri iskanju psihoterapevta ali poda konkretne kontakte, kje je moč najti psihoterapevtsko pomoč.

Podobne objave: