Socialne igre 2

1. SPOZNAVNE IGRE:
Zeleni krokodil
Otroci sedijo v krogu. Vodja igre se obrne k sosedu, mu da žogico (storž) in reče: »Ime mi je…(pove svoje ime) in trdim, da je to zeleni krokodil!« Sosed poda žogico naprej in reče: »Ime mi je…(pove svoje ime) in …(pove ime vodja igre) in trdiva, da je to zeleni krokodil.« Vsak izmed igralcev poda žogico naprej sos… 1. SPOZNAVNE IGRE:
Zeleni krokodil
Otroci sedijo v krogu. Vodja igre se obrne k sosedu, mu da žogico (storž) in reče: »Ime mi je…(pove svoje ime) in trdim, da je to zeleni krokodil!« Sosed poda žogico naprej in reče: »Ime mi je…(pove svoje ime) in …(pove ime vodja igre) in trdiva, da je to zeleni krokodil.« Vsak izmed igralcev poda žogico naprej sosedu, pove svoje ime ter imena vseh igralcev pred njim. Pri igri se lahko dogovorijo, da vsak pove le zadnji dve imeni, preostala pa izpusti, da naloga ne bo pretežka.
Kaj rad delam
Otroci sedijo v krogu in vsak pove, kaj rad dela. Da se interesi in imena bolj usedejo v spomin, lahko to igro povežemo z Zelenim krokodilom. Potem poteka takole. Nekdo v skupini reče npr.: Jaz sem Primož in se rad vozim s kolesom. Kaj pa ti rad delaš? (Obrne se k svojemu desnemu sosedu.) Sosed ponovi njegovo ime in interes levega soseda, doda svoje ime, svoj interes in se obrne k svojemu desnemu sosedu ter ga vpraša, kaj rad dela. Igra poteka toliko časa, da se vsi zvrstijo.
Prostor na moji desni je prazen
Člani skupine se spoznajo tudi po začetnih medsebojnih simpatijah. Delno se pokaže že tudi njihova vloga v skupini.
Sedijo v krogu. En prostor je prazen. Tisti, ki ima na svoji desni prazen prostor, reče: »Prostor na moji desni je prazen. Hočem, da na njem sedi …(Pokliče nekoga iz skupine.)«
Igra lahko traja toliko časa, dokler se jim zdi zabavna. Če pa vodja opazi, da igra izgublja svoj smisel, jo lahko prekine. V navodilih naj člane opozori, da morajo obvezno uporabljati besedo »hočem«. Tistemu, ki ga pokličem, sem naklonjen, ne pomeni pa da sem vanj »zaljubljen«.
Klicanje imena v krogu
Udeleženci sedijo v krogu, nekdo stopi na sredo in zapre oči. Nekdo iz kroga ga pokliče po imenu. Če tisti na sredi ugotovi, kdo ga je poklical, se usede v krog, ta ki ga je poklical, gre v sredo. Otroci naj ne kličejo s popačenim imenom.
2. IGRE PRIMERNE ZA JUTRANJO TELOVADBO:
Za dober dan
Vsak otrok samostojno hodi po prostoru in opazuje, s kom se bo srečal. Ko sreča prijatelja, ga pogleda v oči in ga lepo pozdravi, mu zaželi čep dan ali pove lepo misel. Tako naredijo vsi otroci.
Ploščati kamenčki
Vsak otrok poišče večji ploščat kamen. Otroci se postavijo za črto, kamen si položijo na nart noge in ga skušajo prinesti do dogovorjenega mesta. Zmaga tisti igralec, ki prvi uspe priti do cilja.
Dinamična sprostitev
Gibamo se kar se da sproščeno in vsaj po svoje. Otroke lahko tudi usmerjamo, da skačejo, da poskakujejo na mestu, da krilijo z rokami, da otresajo z glavo, da vzdihujejo, da se smejijo,… Le ena omejitev obstaja, soseda ne smejo motiti s svojim početjem in se ga dotikati.
Igra ne sme prerasti v splošno razgrajanje.
Račke
Več ko bo igralcev, bolj bo zabavno! Najprej je treba izbrati mamo raco, vsi drugi igralci so njeni otroci in jo morajo posnemati. Mama raca se guga, maha s krili in se plazi, vsi drugi pa jo posnemajo. Več kot ima mama raca domišljije, bolj zabavno bo.
Loviti se z dotikom
Eden izmed igralcev je izbran, da lovi druge igralce, ki se mu seveda izmikajo. Ko se koga dotakne, mora ta loviti naprej, le da se mora z roko držati za tisti del telesa, kamor se ga je lovec dotaknil. Z drugo, prosto roko pa se skuša dotakniti naslednjega igralca.
Različica: vsi igralci, ki se jih je lovec dotaknil lovijo naprej. Tako lahko nastane zelo smešna in zanimiva situacija lovljenja.
Zid
Na igrišče narišemo dovolj dolgo črto. Po njej hodi zidar. Vsi ostali otroci so enako oddaljeni od črte. Ko zidar zavpije:«Zidamo!«, vsi igralci stečejo in skušajo prestopiti črto. Kogar zidar ujame, postane »opeka«, ki se ne sme premikati, lahko pa z rokami lovi igralce, ko zidar spet zavpije povelje. Tisti, ki ga zadnjega ujamejo, je v naslednji igri zidar.
3. IGRE ZA ZAPOSLITEV NA PLAŽI:
Zlaganje v kovček
Pri zlaganju prtljage v kovček, ko odhajamo na počitnice, hitro kaj pozabimo. Zato morajo biti otroci pozorni, da česa ne pozabijo. Vodja začne igro s stavkom »V kovček dam par čevljev.« Naslednji igralec stavek dopolni, da se glasi takole: »V kovček dam par čevljev in dve srajci.« Tretji ga dopolni tako, da doda zobno krtačko, četrti knjigo… Pri igri mora vsak ponoviti vse od prej in dodati svoj predmet. Če pozabi kaj našteti, je izločen iz igre. Igro lahko nadaljujemo tudi s stavkom: »Mama gre v trgovino in kupi…«
Sence
Otroci se razdelijo po parih in drug drugemu s kamnom, kredo, prstjo občrtajo senco na pesku. Zarisano senco otroci napolnijo z različnimi predmeti, ki jih najdejo ob morju, npr. s školjkami, kamenčki, algami, travo…predmete polagajo drug poleg drugega, dokler ne napolnijo celega obrisa. Na koncu si ogledajo obrise svojih teles.
Valovanje
Otroci naredijo v vodi krog. Voda naj jim sega le do bokov. Otroci se primejo za roke, v sredo kroga položimo večjo žogo. Otroci skušajo z vlečenjem sem in tja doseči to, da se bo kdo dotaknil žoge s telesom. Komur se to zgodi, mora zapustiti igro ali pa si zanj izmislimo kako hudomušno kazen.
Šaljivi ples
Dva igralca – najbolje, če sta bosa – se primeta za roke in skušata drug drugemu stopiti na nogo. Seveda se lahko tudi izmikata in je zato vse skupaj podobno šaljivemu plesu. Zmaga tisti, ki zbere več točk in večkrat pohodi nasprotnika.
Igra s kamenčki
Na sedem ploščatih kamenčkov položimo sedem okroglih kamenčkov, ki bodo tarče. Igralci v primerni razdalji narišejo črto in izza nje skušajo zadeti čim več kamenčkov. Zmagovalec je tisti, ki jih zadane največ.
Pesniški krožek
V tej igri lahko pridejo do izraza tisti, ki imajo kaj pesniške žilice. Eden izmed igralcev igro prične denimo takole: »Ni solate brez…« Ta, ki sedi zraven, njega mora hitro poiskati rimo, denimo »…copate!« Kdor ne zna nadaljevati pesmice, lahko dobi kakšno nalogo ali pa zapusti igro.
Podajanje po slamicah
Vsem igralcem razdelimo slamice. Oblikujemo dve ekipi, ki bosta morali od igralca do igralca podajati košček papirja tako, da ga prisesajo na slamico in tako podajo naprej. Zmaga ekipa, ki je hitrejša. Če papirček pade komu izmed tekmovalcev pade s slamice, je treba začeti od začetka.
Risanje (šepetanje) v skupini
Igralci sedijo v koloni. Zadnji v koloni svojemu predhodniku na hrbet nariše eno sliko. Slika potuje naprej po koloni. Ko pride slika do prvega v koloni ta objavi kaj naj bi imel narisano na hrbtu.
Različica: otroci sedijo v krogi. Vodja igre zašepeta desnemu sosedu na uho kratek stavek, ta ga pove naprej tako, kot ga je razumel. Stavek potuje po krogu, dokler spet ne pride do vodje, ki objavi rezultat. Končni rezultat običajno nima z začetnim nobene zveze, vseeno pa ponuja veliko smeha in zabave.
4. IGRE ZA KOMUNIKACIJO V SKUPINI:
Pogovor v parih
Udeleženci se pogovarjajo o sebi v parih 2 do 5 minut (interesi, preživljanje prostega časa, doživljanje šole itd.) Potem si zamenjajo vloge. Vsak predstavi sogovornika celotni skupini tako, da se postavi v njegovo vlogo. Npr.: »Sem Matej (prevzeto ime od sogovornika), učenec 4. razreda … »
Če se pri predstavljanju zatakne oziroma se ta, ki predstavlja, ne spomni vsega, kar je sogovornik povedal, mu slednji lahko pomaga. Ob tej igri se udeleženci pogosto tesno povežejo. Zaupanja se ne sme zlorabljati.
Pometamo
Otroke razdelimo v pare. En otrok se uleže na trebuh, drugi poklekne ob njem. Z robom dlani drsi po telesu ležečega, kot bi zbiral na kup drobtinice na mizi. Ko se otroku zazdi, da je pometel že vse drobtinice, jih z obema dlanema pobere, se dvigne in odnese v koš za smeti, kjer strese dlani. Na ta način lahko pometamo stran slabo voljo, jezo, glasnost itn. Masaža zelo dobro vpliva na nemirne otroke.
Atomi in molekule
Število udeležencev mora biti neparno. Tisti, ki ostane, je opazovalec. Udeleženci (atomi) plešejo po prostoru. Pri izbiri gibalnih pozicij so zelo ustvarjalni, tako z mimiko kot z gibi svojega telesa. Igra daje veliko možnosti za humor. Ko vodja reče: »Molekula«, se atomi povežejo v pare. Tisti, ki ostane, je nato vodja.
Igra poteka toliko časa, dokler je zabavna. Zanimivo je opazovati, kdo nagiba k povezovanju s kom. Igro lahko popestri tudi petje. Medtem ko člani skupine plešejo, lahko tudi pojejo različne igrive pesmi. Poudarek je na neverbalni komunikaciji, gibanju, humorju.
Muckanje
Otroci sedijo v dveh vrstah obrnjeni drug proti drugemu, da je med njimi prazen prostor.
Eden izmed otrok postane mucek in se začne po vseh štirih počasi premikati skozi vmesni prostor. Muc se dobrika otrokom, ti pa ga božajo, ljubkujejo, mu kaj lepega povejo… Muc se skuša s prijaznostjo pridobiti čim več nežnosti. Ko pride na konec vrste, sede na prazen prostor, muc pa postane drug otrok.
Igramo se dokler ne pridejo na vrsto vsi otroci.
Mežikanje
Eden manj kot polovica igralcev sedi na tleh, vsi so razporejeni v krogu. Eden od prostorov je prazen. Preostali udeleženci se postavijo vsak za en prostor. Roke imajo ob telesu. Tisti, ki stoji za praznim prostorom, pomežikne enemu od igralcev, ki sedijo. Ta poskuša vstati in sesti na prazen prostor. To pa mu skuša preprečiti tisti, ki stoji za njim. Nato se sedeči in stoječi zamenjajo.
Vodja se lahko udeleži igre, da pomaga outsiderjem k večji vključenosti. Igra je neke vrste skupinski sociogram. Opazujemo lahko, kako jasno je vzpostavljen kontakt, kako pogosto je kdo izbran, kakšno je obnašanje članov skupine, kakšen je položaj na začetku (npr.: kdo se raje usede in počaka, da mu bo kdo pomežiknil in kdo raje stoji in tako prevzame aktivno vlogo). Če se vodja igre ne udeleži, ima možnost, da lahko opazuje potek in dogajanja v igri.
Želje
Vsi udeleženci naj zložijo list papirja v obliki harmonike (lahko naredite tudi zgibanke, na prvo stran pa narišete znak svoje skupine). Nanj naj z velikimi črkami napišejo svoje ime. Nato harmoniko izročijo levemu sosedu. Na tisto, ki jo dobijo od desnega soseda, napišejo želje ali neko misel, namenjeno tistemu, čigar ime je na njej. Igra je končana, ko vsak dobi v roke harmoniko s svojim imenom.
Preden se je lotimo, je dobro, da se udeleženci med seboj poznajo. Uporabimo jo lahko ob zaključku srečanj neke skupine. Ob koncu kolonije kot spomin na prijatelje v skupini.
Namesto želja lahko napišemo tudi pozitivne lastnosti.

Preberi več … http://pinesta.blogspot.com/2009/06/socialne-igre-2.html

Be the first to comment

Leave a Reply

Your email address will not be published.


*