Svetilke, maske in grozljive zgodbe

Iz svojih mladih dni se najraje spominjam tistih poletij, ko sem s sestrično kampirala ob potoku v majhni vasici blizu doma. Tja sva se nekaj poletij zapovrstjo odpravili skupaj s še nekaj prijatelji, in čeprav smo bili komaj najstniki ob koncu osnovne šole, ni za nas nikogar skrbeli – vsak dan se je mimo pripeljal kdo od staršev in preveril, da je vse v redu, sicer pa smo bili bolj kot ne na svojem.svetilke
Zjutraj smo šli s kolesom v trgovino po kruh, popoldne smo na majhnem gorilniku skuhali hrenovke in makarone, pa je bilo. Cele dneve smo se sončili, namakali v hladnem potoku, igrali badminton. Zvečer smo vključili žepne svetilke in si pripovedovali grozljive zgodbe, ponoči pa si je tudi vedno kdo našel kakšno strašljivo masko in druge skušal pošteno prestrašiti – še zlasti fantje so bili vedno polni zamisli.
Prav ti spomini na poletje so me navdušili nad tem, da skušam tudi svoje otroke navdušiti za razne tabore in počitnice v naravi. Pa sicer ni potrebnega kaj veliko pregovarjanja – le kdo bi se branil druženja in kampiranja?
Najstarejša hči, ki ima zdaj že 16 let, se običajno najraje odpravi na kakšen angleški tabor, še bolje pa je, če se najde kakšen tabor, kjer je obljubljenega tudi nekaj plesa. Mlajša dva, ki imata štirinajst in trinajst let, pa sta že od malih nog vključena k tabornikom, tako da sploh ni dileme glede tega, kakšen tabor zanju izbrati – vedno z veseljem pričakujeta tista dva tedna, ko njun taborniški rod postavi šotore in uživa v pridobivanju spretnosti v naravi.
Časi se od mojega otroštva niso kaj veliko spremenili. Zvečer si otroci še vedno najraje vzamejo svetilke in si ob njih pripovedujejo grozljive zgodbice, je pa res, da so žepne svetilke zamenjale naglavne, tako da imajo proste roke in lahko z njimi naredijo še grozljive sence, tako da je vse skupaj še bolj zanimivo. Fanta pravita, da so punce še bolj domiselne kot fantje, in čeprav naj bi se mladi taborniki ničesar ne bali, jih včasih tudi sredi noči pošteno prestrašijo. Ampak ker sem ženska, moram priznati, dami je pravzaprav všeč, da tudi punce ponagajajo fantom …

Sicer pa skušam nekaj spominov na svojo mladost vedno podoživeti tudi sama. Vsako poletje tako z otroci vsaj vikend ali dva izkoristimo, da se odpravimo tudi na skupno taborjenje ob reki Kolpi. In to so običajno najlepši poletni dnevi – veliko bolj so mi všeč kot teden potepanja po Grčiji ali Španiji, saj smo vsi veliko bolj sproščeni in se res trudimo, da skupaj počnemo čim več zanimivih stvari.

Podobne objave: