Ko sem bila v osnovni šoli, so imeli starši doma 8mm kamero, zaradi česar smo veljali za nekaj posebnega. Večkrat je posnel kak družinski film, na primer ob prvem dnevu šole ali ob rojstnih dneh, in te smo si lahko potem ogledali s pomočjo projektorja. In to v času, ko video kamer še ni bilo!
Tehnologija je šla seveda naprej in oče je kamero zamenjal za kamero, ki je snemala na male DV kasete, nato pa za pravo digitalno kamero – in s to še danes beleži različne dogodke oziroma dopustovanja.
Sama nisem ravno navdušena nad dokumentiranjem poležavanja na plaži ali dvournimi posnetki obletnic in rojstnih dni, napredek tehnologije pa je vendarle poskrbel, da se je našla tudi oprema zame: kamera za uporabo na prostem. Zelo rada namreč veslam in sem s kanujem obkrožila že marsikateri jadranski otok, in tu je vedno videti kaj zanimivega, zato sem potrebovala malo priročno kamero, ki je odporna na vodo in udarce – torej športno kamero, pri kateri ni potrebno paziti, da te ne preplavi prevelika doza adrenalina, zaradi katere bi pozabil, kako zelo moraš paziti nanjo.
Kamera za uporabo na prostem je namenjena prav temu: aktivnim ljudem, ki vzamejo kamero s seboj povsod, kjer bi bila klasičen fotografski aparat (z ogromnim objektivom) ali občutljiva in prefinjena kamera za snemanje rojstnih dni povsem odveč.
Uporabljam kamero znamke WayteQ, ki je izjemno ugodna, poleg odpornosti na udarce in vodo pa me pri njej navdušujeta še dve stvari. Prva je, da ima širokokoten objektiv in zaobjame kar 170 stopinjski pogled – tako lahko na posnetke ulovim tudi najbolj neverjetne panoramske pogleda, ki se mi odprejo iz mojega kajaka. Drugi razlog pa je, da lahko kamero enostavno pritrdim na zapestje, ali pa tudi na sam kajak. Tako imam roki vedno prosti in lahko veslam, kar je ob nekoliko bolj nemirnem morju ter močnejših valovih seveda še kako pomembno.
Kamera za uporabo na prostem ali športna kamera mi pride prav tudi takrat, kadar kanu zamenjam za sup, saj se zadnji dve leti včasih podam tudi na stoječe veslanje – kadar imaš v bližini na voljo zgolj mirne vode, je supanje precej bolj zanimivo kot veslanje kajaka. In tu ne posnamem zgolj čudovite vode in obale, temveč tudi malo več dogajanja – ko smo lani s prijatelji supali po Ljubljanici, je nastal čudovit film, ki prikazuje Ljubljano s čisto posebnega zornega kota.
Pa moj oče? Najprej se mu je zdela moja mala kamera za uporabo na prostem smešna. Rekel je celo, da to niti ni prava kamera. Ko si je pogledal nekaj mojih filmov, pa je bil že bolj navdušen – priznal je, da on s svojo kamero zagotovo ne bi snemal povsod tam, kjer snemam, jaz. In seveda si jo je moral takoj izposoditi – da posnema družinski piknik ob žaru. Rekel je, da bo lažje obračal čevapčiče, če mu kamere ne bo treba držati, temveč si jo bo lahko enostavno namestil na zapestje.