
Topografija je veda, ki se ukvarja s predstavitvijo površja Zemlje, in sicer na podlagi topografskega snemanja. Površje se najpogosteje predstavlja na slikah in kartah oziroma na zemljevidih. Topografski zemljevidi so tako kot druge vrste zemljevidov oziroma kart pomanjšane, grafično prikazane risbe dela zemeljskega površja.
Razporeditev in povezanost točk na zemljevidu sta enaki kot na zemljišču. Karta predstavlja osnovni pripomoček za spoznavanje površja Zemlje in za tolmačenje pojavov na njem. Vsebuje lahko celo veliko več podatkov, kot jih lahko najdemo na samem terenu.
Vsebina:
Legenda topografskih znakov
Kartografski znaki so posebni dogovorjeni znaki. Ponazarjajo najrazličnejše terenske objekte ter pojave. Znaki so seveda prilagojeni samemu merilu ter namenu karte. Pojasnjeni so v njeni legendi.

Poznavanje kartografskih znakov pa pravzaprav pomeni osnovo. Tako kot je na primer poznavanje abecede osnova za branje.
Merjenje razdalje na topografskih kartah
Topografski zemljevidi narekujejo različne vrste merjenj. Merjenje tako lahko poteka s pomočjo vrvice, s šestilom ali pa s pomočjo krivinomera.
- Če merjenje opravljamo s pomočjo vrvice, potem na tanki, ustrezno kompaktni vrvici najprej označimo začetek.
- Nato moramo vrvico položiti na izbrano razdaljo na karti. Ustrezno je potrebno označiti konec meritve.
- Na vrvici izmerimo razdaljo in jo primerno pretvorimo v dejansko razdaljo, in sicer s pomočjo merilne karte.
- Merjenje z vrvico je najbolj dobrodošlo za linijske objekte z mnogimi krivinami.
Branje s topografskih zemljevidov
Včasih se zgodi, da je določen objekt prikazan na karti, ni pa viden na samem terenu. Denimo višina kota na vrhu hriba na terenu ne obstaja. Na zemljevidu oziroma na karti pa je praviloma narisana na vrhu hriba ali pa na drugi značilni obliki terena.