Ali predsobe res potrebujemo?

Ob vhodu v skoraj katerokoli zgradbo nas najprej pričaka takšen ali drugačen vhodni prostor, ki služi predvsem dobrodošlici, odvisno od vrste zgradbe same pa ima lahko tudi drugo vlogo. V stanovanju si uporabo predsobe zamišljamo predvsem v smislu shranjevanja obutve in oblačil, ki nam prav pridejo pri izhodu iz stanovanja, medtem ko je v p…

Ob vhodu v skoraj katerokoli zgradbo nas najprej pričaka takšen ali drugačen vhodni prostor, ki služi predvsem dobrodošlici, odvisno od vrste zgradbe same pa ima lahko tudi drugo vlogo. V stanovanju si uporabo predsobe zamišljamo predvsem v smislu shranjevanja obutve in oblačil, ki nam prav pridejo pri izhodu iz stanovanja, medtem ko je v poslovnih stavbah predprostor navadno namenjen sprejemu strank ali poslovnih partnerjev, zato je tam postavljena recepcija ali čakalnica. Le redko kdaj vidimo, da se že takoj za vrati odpre pogled na zaposlene, ki v podjetju ne delajo s strankami. V obeh primerih, tako v stanovanjskih, kot v poslovnih zgradbah, pa mora biti predprostor estetsko kar najbolj dovršen in prijeten na pogled – v stanovanju nas lep prostor prijazno pozdravi, prav tako je lepa gesta za naše obiskovalce, v poslovnih stavbah pa na račun lepe predsobe pridobijo kakšno stranko več, ali pa vsaj obstoječim strankam olajšajo čakanje.

Predsobe torej ne smemo kar takoj zanemariti ali prečrtati s seznama prostorov v hiši. Res pa je, da kljub temu, da nas v večini stavb po prihodu skozi vhodna vrata pozdravi predprostor, uporabo predsobe lahko opustimo. Takšna praksa je še najbolj pogosta v majhnih stanovanjih, v katerih si ne moremo privoščiti prostora za namensko predsobo, temveč temu namenu odstopimo nekaj kvadratnih metrov dnevne sobe ali drugega prostora. Ta možnost pride v poštev predvsem takrat, ko v stanovanju živi majhno število ljudi, na primer en ali dva. Družina s tremi otroki pa bi težko shajala s številnimi čevlji, razmetanimi po dnevni sobi. Obstaja pa tudi kompromis, in sicer ta, da predsobo kombiniramo s hodnikom, kar je pogosta praksa predvsem v samostoječih hišah, pa tudi drugje. Tako hodnik služi kot predsoba, hkrati pa omogoča enostaven dostop do drugih prostorov.

V poslovnih stavbah se predsobi nekoliko težje izognemo. To pride v poštev na primer takrat, ko je poslovna stavba namenjena le enemu podjetju ali še bolje posamezniku, saj v takšnih primerih ni potrebe po recepciji in usmerjanju obiskovalcev, kar je nuja v večjih poslovnih stavbah, v katerih najdemo več podjetij. Za primer vzemimo samostojnega podjetnika, ki si svoje poslovne prostore uredi kar ob stanovanjski hiši. V takšnem primeru lahko stranke sprejema neposredno v pisarni (odvisno seveda od vrste dela, ki ga opravlja). Predsobe ne potrebujejo tudi tiste poslovne stavbe, ki ne sprejemajo strank, torej ni potrebe po recepciji in informacijah. Takšni so na primer pisarniški prostori, kjer zaposleni le delajo, medtem ko podjetje za stike s strankami skrbi na kakšni drugi lokaciji.

Uporaba predsobe torej ni vedno nujna, zelo redki pa so primeri, ko je uporaba takšnega namenskega prostora skrajno nezaželena. Če imamo v stavbi dovolj prostora, nam predsoba gotovo ne bo škodila, vsekakor pa ne toliko, da je ne bi smeli uporabljati. V nekaterih primerih nam sicer ne služi zelo izrazito, a je še vedno uporabna, če ne drugega za shranjevanje stvari, ki so drugje v napoto. Če le moremo torej namenimo prostor ob vhodnih vratih predsobi. Ob primerni ureditvi prostora se bomo v stanovanju sami počutili bolje, v poslovnih prostorih pa bomo s predsobo na stranke naredili le dober vtis.