Ne dolgo nazaj je obstajala dokaj močna ločnica med podjetji, ki vršijo del svojega posla z uporabo elektronskih, računalniških, internetnih ali spletnih tehnologij in med tistimi, ki ne. Slednja so bila podjetja starega kova, ki niso potrebovala spletne strani in ne trgovine – vse to je bilo premalo resen posel zanje. Kupcev ali partnerjev, ki bi…
Ne dolgo nazaj je obstajala dokaj močna ločnica med podjetji, ki vršijo del svojega posla z uporabo elektronskih, računalniških, internetnih ali spletnih tehnologij in med tistimi, ki ne. Slednja so bila podjetja starega kova, ki niso potrebovala spletne strani in ne trgovine – vse to je bilo premalo resen posel zanje. Kupcev ali partnerjev, ki bi uporabljali spletne tehnologije pa premalo, da bi se tovrsten posel izplačal – in ravno zato, ker se ni iz-plačal, se ga niso šli. Dokler jih niso pričela po desni prehitevati nova podjetja, ki so medtem zrasla v malo manj majhna in ki so jim košček za koščkom odžirala posel. In to ravno na način, ki je bil s strani večjih, starejših, zrelejših in navidez resnejših podjetij ocenjen kot nedobičkonosen. Do določene mere so svojčas imele celo prav. Res se takega posla ni vedno bilo smiselno lotevati – in pri mladih je prevladoval zanos in vera v tehnologijo, ki jim je bila v tistem trenutku bolj v veselje kot v poslovno korist – a stvari so se obrnile.
Danes se uresničujejo prerokbe, da bo prej ali slej prav vsako podjetje “e-podjetje”. Že danes je ta izraz pravzaprav arhaičen. Nihče več ne pričakuje, da na internetu ne bo našel spletne strani kakršnegakoli podjetja. Vsi so že odločili za izdelavo spletnih strani. Vsi so že davno zamenjali faks za elektronsko pošto, mnogi pa v veliki meri že nadomeščajo komunikacijo po elektronski pošti z naprednejšimi informacijskimi rešitvami, ki se zadnje čase vse bolj selijo na splet in so vse bolj tudi integrirane v spletne strani, trgovine – le-te pa povezane v zaledne informacijsko-komunikacijske sisteme podjetja, kot so npr. telefonske centrale, računovodske programe, CRM sisteme in druge aplikacije, skripte, programe… skratka rešitve. In nov val, ki se ravnokar dogaja poteka ravno na relaciji selitve iz statičnih informacijskih sistemov v takšne, ki so bolj odprti, na spletu, in ki omogočajo enostavnejšo komunikacijo s strankami, partnerji in drugimi.
Spletne strani so tako postale veliko bolj orodje, kot pa le elektronska verzija rumenih strani telefonskega imenika. Z njimi je mogoče na razne načine vzpostavljati storitve in obdržati stike s strankami in drugimi zainteresiranimi. Vse bolj postajajo del informacijskega sistema podjetja. Njegov obraz navzven, povsem javen ali pa delno zaprt – in namenjen le partnerjem in drugim.
Dizajn spletne strani je tako na nek način postal drugotnega pomena, pomembnejše je to, da stran je – in da nudi to, kar kupci iščejo, rabijo, želijo, ali pa niti še ne vedo, da potrebujejo. Pomembna je funkcija, informacija, interakcija. Vse to tvori nov komunikacijski spletni kanal, preko katerega je možno streči strankam in reševati njihove probleme. Tako bodo tudi nadalje spletne strani postajale vse bolj uporabne – tudi lepše seveda, vendar predvsem bolj funkcionalne. Postajale bodo tudi bolj kompleksnejše, sposobne se bodo prilagoditi prikazu na brskalnikih mobilnih telefonov, tabličnih računalnikov, spremenile se bodo v aplikacije na mobilnih napravah in še kje. Svoje vezi bodo spletle z vrsto družabnih omrežij in tako postale pomemben del spletnega tkiva podjetij in posameznikov. Štela bo vsebina in dostopnost do nje. “E-“ je že zdavnaj odpadel, zdaj so podjetja zopet poimenovana le še kot “podjetja”, brez e-ja spredaj. Le-ta že nekaj let ni več potreben, saj ne pripomore k razlikovanju podjetij. Skoraj vsa so že do neke mere namreč tudi že na spletu in torej “e-podjetja”.
Preberi več … http://www.spletarna.si/posel/e-podjetij-ni-vec-zdaj-so-le-se-podjetja/