Seveda drži, da ti brezplačna wi-fi omrežja kdaj lahko rešijo kožo. To lahko potrdim iz lastne izkušnje. Pred leti, ko podatkovni roaming znotraj EU še ni bil tako urejen, kot je danes, sem se službeno znašel v Londonu. Prvič v življenju in povsem nepripravljen. Ob 18h, ko je bila že trda tema, sem bil na Victoria Station, ne da bi vedel, kam moram pravzaprav iti. Skoraj en uro sem iskal brezplačni wi-fi, da sem potem na google maps preučil, kam se moram obrniti, da pridem do prenočišča.
Vsebina:
Zaradi varnosti uporabljaj mobilne podatke in ne wi-fi omrežja
Danes je situacija povsem drugačna. Če nisi ravno najstnik, ti vsak mesec pri tvojem priljubljenem mobilnem operaterju ostajajo neizkoriščeni gigabajti. Meni, denimo, jih vsak mesec od 30 GB, vedno ostane vsaj polovica neizkoriščenih.
Skratka, izkoristi tiste podatke, kajti velika verjetnost je, da je uporaba mobilnega omrežja precej bolj varna, kot pa prek nekega gostilniškega wi-fi.
Daj no, Matic, kaj pa je lahko narobe z wi-fi v neki vaški betuli?
Si prepričan, da je brezplačen javni wi-fi, ki ga vidiš, ko sediš na jutranji kavi, res postavil gostinec? Kaj pa, če ga je vzpostavil tisti čudak za sosednjo mizo, ki ima prižgan prenosnik in nekaj zavzeto tipka?
Pa četudi ga je postavil gostinec, si prepričan, da je pravilno nastavljen? Da ni nekje še neka druga lažna naprava, ki te skuša uloviti?
Vsak lahko postavi lažno dostopno točko, ki bo preglasila legitimno in začne loviti ves promet, ki se steka prek te njegove lažne dostopne točke. Ko enkrat promet teče čez njegovo napravo, ni več tak problem loviti podatkov, vsaj če ve, kaj dela.