Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga je posledica ideje, ki sega v leto 2005. Ideja je nastala na podlagi želje povezovanja kulture, sodobne tehnologije, vizionarskih zamisli in idej.
Ideja se je začela uresničevati v obliki Spominske sobe v sklopu občine Vitanje leta 2006, ki so jo odprli v spomin pionirju vesoljskih poletov in tehnologij, Hermanu Potočniku Noordungu. Objekt, ki ga kot Center Noordung poznamo danes, pa je bil zgrajen leta 2012.
Vsebina:
Kje se nahaja Center Noordung?
Center Noordung se nahaja v eni manjših slovenskih občin – Vitanje. Vitanje je trško naselje od leta 1306, od leta 1995 pa upravno središče istoimenske občine Vitanje. Naselje leži v kotlini, obkroženo s hribovito pokrajino jugozahodnega Pohorja in podaljška Karavank, odmaknjeno od bližine večjih centrov. Danes se odmaknjenost kaže predvsem kot prednost, zaradi ohranjenega naravnega okolja.
Center Noordung se nahaja na obrobju centra vasi, v bližini vse pomembne infrastrukture. Imenuje pa se po Hermanu Potočniku Noordungu.
Kdo je bil Herman Potočnik Noordung?
Herman Potočnik Noordung je bil slovenski raketni inženir, častnik, pionir kozmonavtike, vesoljskih poletov in tehnologij. Rojen je bil 22. decembra 1892 v Pulju, umrl pa je 27. avgusta 1929 na Dunaju.
Konec leta 1928 je v Berlinu izdal svojo edino knjigo z naslovom »Problem vožnje po vesolju – raketni motor«. Noordung je na 188 straneh in 100 ročno izdelanih ilustracijah zastavil načrt za preboj v vesolje in vzpostavitev tamkajšnje trajne človeške prisotnosti. Zasnoval je podrobno zasnovo vesoljske postaje, ki jo ruski in ameriški zgodovinarji vesoljskih poletov štejejo za prvo arhitekturo v vesolju. Opisal je uporabo orbitalnih vesoljskih plovil za podrobno opazovanje tal v miroljubne in vojaške namene in opisal, kako bi lahko bili posebni pogoji v vesolju uporabni za znanstvene eksperimente.
Knjiga je bila v začetku leta 1935 prevedena v ruščino, leta 1986 v slovenščino, leta 1995 v angleščino (Nasa) in v hrvaščino leta 2004 (Marino Fonović, založba Labin Art Press). Delni prevod v angleščino, ki je vseboval večino bistvenih poglavij, je bil narejen že leta 1929 za ameriško revijo Science Wonder Stories in je bil izdan v treh delih.