Nekje od svojega desetega leta dalje sem bila precej nesrečna mladostnica, ki se nikoli ni počutila niti lepo, niti samozavestno. Zakaj? Zato, ker sem morala takrat pričeti nositi korekcijska očala, zaradi katerih so me sošolci radi zbadali. Starši so mi seveda govorili, da naj se za vzdevke in opazke ne sekiram, da sošolci samo kažejo svojo neumnost, a ni prav nič zaleglo. Očala sem enostavno sovražila, prav tako pa svoj videz. 
Precej bolje je bilo, ko sem bila na fakulteti. Takrat sem sam že nekoliko prišla k pameti in me opazke niti ne bi več motile, prav tako pa so bili bolj pametni sošolci na faksu – da bi se komu posmehoval zaradi očal, pri teh letih pač ni več običajno, oziroma se vsakdo zaveda, da je to enako, kot bi se nekomu posmehoval zaradi bolezni oziroma telesne hibe. Korekcijska očala sem takrat seveda že uporabljala nekoliko manj, saj sem pričela nositi tudi leče, na primer takrat, kadar sem šla zvečer ven, je pa res, da sem se nanje kar težko navadila.
Precej zanimivo pa se mi je zdelo, ko so očala nenadoma postala modni hit. Kar naenkrat jih je precej kolegic začelo nositi kot modni dodatek, pri čemer moram priznati, da te mode še danes ne razumem ravno najbolje. Zakaj bi hotel kdo kot modni dodatek nositi nekaj, kar je dejansko medicinski pripomoček? Saj ljudje tudi ne hodijo po svetu z berglami ali mavcem na nogi, ker je to pač moderno! Kakor koli, naenkrat sem zato, ker sem nosila korekcijska očala, ki so bila modne oblike, postala moderno urejena in v stilu. In marsikdo sploh ni več vedel, da nosim očala zato, ker jih dejansko potrebujem, temveč so menili, da nosim očala brez dioptrije – zato, ker je takšna pač moda. Tako mi je trend, ki se nevede norčuje iz tistih, ki imamo okvaro vida, pomagal popolnoma »ozdraveti«, kar se tiče mojih kompleksov in samozavesti.
Zdaj, ko so tudi študijska leta že za mano in hodim v službo, ko sem obkrožena z zrelimi odraslimi, seveda nihče ne pomisli, da morda nosim očala zgolj zato, ker so modna – pa čeprav se mi zdi, da jih v ta namen nosi veliko število mladih, morda celo toliko kot nikoli prej. Odrasli se vsi zavedamo, da očala niso šala oziroma so pripomoček, ki tistim s težavami z vidom, dejansko pomaga normalno živeti in opravljati svoje delo. In očalame prav nič več ne motijo, zato tudi leče uporabljam zgolj ob zelo redkih priložnostih. Takrat pa so seveda vsi začudeni in mi povedo, da sem nekoliko »čudna«. Vajeni so me namreč z očalami in z njimi se zdim vsem veliko boljšega videza.
https://www.youtube.com/watch?v=yV-i-wx7CVI